{"id":426,"date":"2015-02-03T10:56:28","date_gmt":"2015-02-03T09:56:28","guid":{"rendered":"http:\/\/hidroinstitut.splet.arnes.si\/?p=426"},"modified":"2016-04-14T10:43:02","modified_gmt":"2016-04-14T08:43:02","slug":"zmogljivosti-laboratorija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hidroinstitut.si\/?p=426","title":{"rendered":"Zmogljivosti laboratorija"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]<\/p>\n\n\n\n
\"Hibridni<\/a><\/td>\n\"Dvorana\"<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Tlaki<\/a><\/td>\n\"National<\/a><\/td>\n\"Sontek<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Za\u00a0izvedbo fizi\u010dnih hidravli\u010dnih modelov ima Hidroin\u0161titut na razpolago rezervoar vode, visokotla\u010dno in nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de, dva\u00a0zastekljena kanala, ve\u010d pokritih preizku\u0161evali\u0161\u010d v stavbi in\u0161tituta in zunanjo plo\u0161\u010dad:<\/span><\/p>\n

– visokotla\u010dna postaja za preizku\u0161anje tla\u010dnih sistemov do 1,5 bara<\/span><\/p>\n

– visokotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 300 l\/s)<\/span><\/p>\n

– nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 400 l\/s)<\/span><\/p>\n

– kanal 1 x 1 x 15 m (do 220 l\/s)<\/span><\/p>\n

– kanal\u00a00,5 x 0,8 x 10 m (do 100 l\/s)<\/span><\/p>\n

Voda se \u010drpa iz podzemnega rezervoarja in se preko umirjevalnih bazenov, merilnih prelivov in fizi\u010dnih modelov vra\u010da v sklenjenem krogotoku:<\/span><\/p>\n

\"Shema<\/a><\/p>\n

V raziskovalnem procesu izvajamo meritve globin toka, tlakov, hitrosti toka in pretokov. Glede na obravnavano problematiko uporabljamo tako robustne klasi\u010dne metode (npr. piezometri, ostna merila, Pitotove cevke), kakor tudi ob\u010dutljivej\u0161e najsodobnej\u0161e metode (npr. ra\u010dunalni\u0161ko podprta vizualizacija toka): <\/span><\/p>\n

– Meritve\u00a0nivojev gladin in meritve tlakov (npr. na modelu zapornice)\u00a0izvajamo s piezometri ali s tla\u010dnimi piezorezistivnimi sondami. Slika:\u00a0Tlaki, izmerjeni\u00a0na modelu vodostana:\u00a0<\/span><\/p>\n

\"Meritve<\/a><\/span><\/p>\n

– Meritve hitrosti toka izvajamo s Pitotovo cevko, hidrometri\u010dnimi krilci, akusti\u010dno hitrostno sondo (ADV = accoustic Doppler velocimeter) in v posebnih primerih z vizualizacijo toka. Ve\u010dinoma uporabljamo 2D ali 3D ADV sondo, s katero je mogo\u010de izmeriti 2 oz. vse 3 komponente vektorja lokalne hitrosti toka. Slika: Princip delovanja sonde ADV (vir: Sontek)\"ADV<\/a><\/span><\/p>\n

– Za merjenje\u00a0pri regulaciji pretokov uporabljamo standardne tankostenske trikotne merilne prelive in elektromagnetne merilnike pretokov.<\/span><\/p>\n

– V okviru\u00a0sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme s strani ARRS je bil pridobljen sistem za avtomatizirani zajem podatkov. Gre za ra\u010dunalni\u0161ko krmiljen ”merilni most”, ki sestoji iz dveh fiksnih vzdol\u017enih tra\u010dnic in pomi\u010dnega pre\u010dnega nosilca z vozi\u010dkom. Na vozi\u010dku sta ultrazvo\u010dni senzor za merjenje razdalje do gladine in laserski senzor za merjenje razdalje do suhega dna, mo\u017eno pa je namestiti tudi ADV sondo za meritve hitrosti toka.\u00a0Krmiljenje in zajem podatkov se izvaja preko uporabni\u0161kega vmesnika, ki temelji na programskem orodju LabView. Sistem omogo\u010da natan\u010dno pozicioniranje senzorjev in avtomatsko izvajanje meritev na obmo\u010dju uporabni\u0161ko dolo\u010dene pravokotne mre\u017ee. \"Avtomatizacija<\/a><\/span><\/p>\n

\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za\u00a0izvedbo fizi\u010dnih hidravli\u010dnih modelov ima Hidroin\u0161titut na razpolago rezervoar vode, visokotla\u010dno in nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de, dva\u00a0zastekljena kanala, ve\u010d pokritih preizku\u0161evali\u0161\u010d v stavbi in\u0161tituta in zunanjo plo\u0161\u010dad: – visokotla\u010dna postaja za preizku\u0161anje tla\u010dnih sistemov do 1,5 bara – visokotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 300 l\/s) – nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 400 l\/s) – kanal 1 x 1 x 15 m […]<\/p>\n","protected":false},"author":4189,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"
\"Hibridni_model_suh\"<\/a><\/td>\"Banner-model\"<\/a><\/td>\"Ribja<\/a><\/td>\"Banner-grafi_tlakov\"<\/a><\/td>\"NI_kartica1\"<\/a><\/td>\"ADV_3d\"<\/a><\/td><\/tr><\/tbody><\/table>

Za\u00a0izvedbo fizi\u010dnih hidravli\u010dnih modelov ima Hidroin\u0161titut na razpolago rezervoar vode, visokotla\u010dno in nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de, dva\u00a0zastekljena kanala, ve\u010d pokritih preizku\u0161evali\u0161\u010d v stavbi in\u0161tituta in zunanjo plo\u0161\u010dad:<\/span><\/p>

- visokotla\u010dna postaja za preizku\u0161anje tla\u010dnih sistemov do 1,5 bara<\/span><\/p>

- visokotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 300 l\/s)<\/span><\/p>

- nizkotla\u010dno \u010drpali\u0161\u010de (do 400 l\/s)<\/span><\/p>

- kanal 1 x 1 x 15 m (do 220 l\/s)<\/span><\/p>

- kanal\u00a00,5 x 0,8 x 10 m (do 100 l\/s)<\/span><\/p>

Voda se \u010drpa iz podzemnega rezervoarja in se preko umirjevalnih bazenov, merilnih prelivov in fizi\u010dnih modelov vra\u010da v sklenjenem krogotoku:<\/span><\/p>

\"Shema_sistema\"<\/a><\/p>

V raziskovalnem procesu izvajamo meritve globin toka, tlakov, hitrosti toka in pretokov. Glede na obravnavano problematiko uporabljamo tako robustne klasi\u010dne metode (npr. piezometri, ostna merila, Pitotove cevke), kakor tudi ob\u010dutljivej\u0161e najsodobnej\u0161e metode (npr. ra\u010dunalni\u0161ko podprta vizualizacija toka): <\/span><\/p>

- Meritve\u00a0nivojev gladin in meritve tlakov (npr. na modelu zapornice)\u00a0izvajamo s piezometri ali s tla\u010dnimi piezorezistivnimi sondami. Slika:\u00a0Tlaki, izmerjeni\u00a0na modelu vodostana:\u00a0<\/span><\/p>

\"Meritve_tlakov_model_vodostana\"<\/a><\/span><\/p>

- Meritve hitrosti toka izvajamo s Pitotovo cevko, hidrometri\u010dnimi krilci, akusti\u010dno hitrostno sondo (ADV = accoustic Doppler velocimeter) in v posebnih primerih z vizualizacijo toka. Ve\u010dinoma uporabljamo 2D ali 3D ADV sondo, s katero je mogo\u010de izmeriti 2 oz. vse 3 komponente vektorja lokalne hitrosti toka. Slika: Princip delovanja sonde ADV (vir: Sontek)\"ADV_princip\"<\/a><\/span><\/p>

- Za merjenje\u00a0pri regulaciji pretokov uporabljamo standardne tankostenske trikotne merilne prelive in elektromagnetne merilnike pretokov.<\/span><\/p>

- V okviru\u00a0sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme s strani ARRS je bil pridobljen sistem za avtomatizirani zajem podatkov. Gre za ra\u010dunalni\u0161ko krmiljen ''merilni most'', ki sestoji iz dveh fiksnih vzdol\u017enih tra\u010dnic in pomi\u010dnega pre\u010dnega nosilca z vozi\u010dkom. Na vozi\u010dku sta ultrazvo\u010dni senzor za merjenje razdalje do gladine in laserski senzor za merjenje razdalje do suhega dna, mo\u017eno pa je namestiti tudi ADV sondo za meritve hitrosti toka.\u00a0Krmiljenje in zajem podatkov se izvaja preko uporabni\u0161kega vmesnika, ki temelji na programskem orodju LabView. Sistem omogo\u010da natan\u010dno pozicioniranje senzorjev in avtomatsko izvajanje meritev na obmo\u010dju uporabni\u0161ko dolo\u010dene pravokotne mre\u017ee. \"Merilni_most\"<\/a><\/span><\/p>

\u00a0<\/p>","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"class_list":["post-426","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kapacitete"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/426","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4189"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=426"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/426\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1209,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/426\/revisions\/1209"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=426"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=426"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=426"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}