{"id":465,"date":"2015-02-03T11:51:29","date_gmt":"2015-02-03T10:51:29","guid":{"rendered":"http:\/\/hidroinstitut.splet.arnes.si\/?p=465"},"modified":"2025-08-08T13:43:11","modified_gmt":"2025-08-08T11:43:11","slug":"sdhr-ekskurzije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hidroinstitut.si\/?p=465","title":{"rendered":"Ekskurzije dru\u0161tva SDHR"},"content":{"rendered":"\n[et_pb_section][et_pb_row][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text]2025 – Sistem \u010drpalnih HE Gorski Kotar<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija dru\u0161tva SDHR je potekala 9.5.2025 na Hrva\u0161kem, v bli\u017eini Fu\u017ein pri Delnicah. Pod vodstvom mag. Daria \u0160karona s podjetja HEP smo si ogledali razvejani hidroenergetski sistem Gorski Kotar, ki zagotavlja vodo ni\u017eje le\u017ee\u010di HE Vinodol, vklju\u010duje pa nasuto pregrado in akumulacijo Lokvarka, \u010drpalno HE Fu\u017eine, akumulacijo Bajer, reverzibilno HE Lepenica in \u010drpali\u0161\u010de Li\u010d.\n\nVe\u010d informacij o sistemu na: https:\/\/www.hep.hr\/proizvodnja\/hidroelektrane-1528\/pp-he-zapad\/1720\/<\/a>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"Udele\u017eenci<\/a><\/td>\n\"Strojnica<\/a><\/td>\n\"\u010crpali\u0161\u010de<\/a>\n<\/a><\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2024 – Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko (NEK)<\/strong>\n\nNa strokovni ekskurziji 31.5.2024 smo obiskali Nuklearno elektrarno Kr\u0161ko (NEK). Najprej nam je Peter Jan, vodja projektnih sprememb NEK, predstavil proizvodnjo in delovanje elektroenergetskega sistema. Predavanje je zajemalo teoreti\u010dno ozadje, podatke o proizvodnji in zanimivosti o delovanju celotnega sistema. Izpostavljena je bila klju\u010dna vloga, ki jo je NEK \u017ee ve\u010dkrat odigrala pri zagotavljanju stabilnost sistema, ne samo v Sloveniji, temve\u010d tudi \u0161ir\u0161e v regiji.\n\nV drugem delu ekskurzije smo se ob strokovnem vodstvu sprehodili mimo objektov in naprav, ki so vklju\u010dene v kompleks NEK, nazadnje pa smo si ogledali \u0161e osrednji proizvodnji, tj. turbinski del. Ena od posebnosti ekskurzije je bila izredno visoka stopnja varnostnih ukrepov, ki med drugim vklju\u010duje prepoved fotografiranja, zato lahko tu od fotografij objavimo samo ‘gasilsko’, posneto na parkiri\u0161\u010du pred NEK.\n\nVe\u010d informacij:\n\n– osnovne informacije o NEK: https:\/\/www.nek.si\/<\/a>\n\n– bro\u0161ura: https:\/\/www.nek.si\/publikacije<\/a>\n\n\"\"<\/a>\n\n2023 – Svet Energije in Fakulteta za energetiko<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija v Svet energije in Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije je bila izvedena 17. marca 2023. Predstavniki GEN energije so za nas pripravili predavanje o trenutni elektroenergetski situaciji v Sloveniji in o napovedih za prihodnost ter mo\u017enih re\u0161itvah za prepre\u010ditev pomanjkanja elektri\u010dne energije po prenehanju delovanja NEK in TE\u0160. Predstavljen nam je bil projekt drugega reaktorja jedrske elektrarne Kr\u0161ko. Sledil je obisk Centra vodenja v GEN energiji s strokovno obrazlo\u017eitvijo na\u010dina delovanja Centra (https:\/\/www.gen-energija.si\/<\/a>). Obiskali smo tudi njihov interaktivni multimedijski center Svet energije, ki ga je v letu 2011 ustanovila dru\u017eba GEN energija d.o.o. in obiskovalcem omogo\u010da poglobljeno potovanje v svet energije in energetike (https:\/\/www.svet-energije.si\/<\/a>).\n\nV nadaljevanju smo obiskali \u0161e Fakulteto za energetiko UM. Ogledali smo si njihove laboratorije: Laboratorij za energetski management in in\u017eeniring, Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije, Laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije, Laboratorij za jedrsko energetiko in Laboratorij za virtualni in\u017eeniring (https:\/\/www.fe.um.si\/<\/a>).\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2019 \u2013 mHE Soteska in mHE Savica<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija na HE Soteska in HE Savica je bila izvedena 15. novembra 2019. Tokrat smo obiskali dve mali hidroelektrarni Gorenjskih elektrarn Kranj. Najprej smo si ogledali mHE Soteska, ki je bila zgrajena leta1979 in obnovljena leta 1998. Njena nazivna mo\u010d zna\u0161a 1400 kW. Sledil je ogled male hidroelektrarne Savica. Hidroelektrarna Savica je bila zgrajena daljnega leta 1916 kot voja\u0161ka hidroelektrarna v Ukancu. V prvi svetovni vojni je z elektriko oskrbovala obrat Bohinj Kranjskih de\u017eelnih elektrarn. Med leti 1946 – 1949 je bila zgrajena nova hidroelektrarna. To je bila prva hidroelektrarna zgrajena po drugi svetovni vojni, v kateri sta bila uporabljena doma\u010da tehnologija in znanje; posledi\u010dno so bili izdelani prvi izdelki Peltonovih turbin v tovarni Litostroj, generatorjev tovarne Rade Kon\u010dar in prvih doma\u010dih za\u0161\u010ditnih relejev Iskre. Hidroelektrarna Savica je danes ena od 15 malih hidroelektrarn, v katerih Gorenjske elektrarne, h\u010derinska dru\u017eba Elektra Gorenjska, proizvaja zeleno elektri\u010dno energijo na Gorenjskem. Elektrarna predstavlja 44,4 -odstotni dele\u017e \u00a0 proizvodnje elektri\u010dne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 – odstotni dele\u017e letnih potreb po elektri\u010dni energiji v gorenjski regiji. V stoletni dobi obratovanja je proizvedla \u017ee 1 milijardo in 100 milijonov kWh ekolo\u0161ko \u010diste elektri\u010dne energije. (vir: https:\/\/www.elektro-gorenjska.si\/<\/a> in https:\/\/www.mojaobcina.si\/bohinj\/novice\/<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2018 – TE Brestanica in visokovodni razbremenilnik HE Bre\u017eice<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija v TE Brestanica in na visokovodni razbremenilnik HE Bre\u017eice je bila izvedena 26. oktobra 2018. TE Brestanica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno sprva kot klasi\u010dna elektrarna na premog. Konec 60. let je bila dograjena plinska turbina, ki je bila vklju\u010dena v sistem kot energetska rezerva za zagotavljanje stabilnosti in varnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. V tej vlogi se je v kasnej\u0161ih letih posodabljala z dograditvijo novih plinskih blokov. V letih 2016-2018 je bil zgrajen plinski blok PB6, mo\u010di 53 MW. Kot zadnji pa je bil v elektroenergetski sistem vklju\u010den blok PB7, mo\u010di 56 MW. (vir: https:\/\/www.teb.si\/si\/o-druzbi\/<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nV nadaljevanju je bil izveden ogled visokovodnega razbremenilnika akumulacije HE Bre\u017eice. Razbremenilnik je lociran na levem bregu akumulacijskega jezera n Savi in je namenjen kontroliranemu spu\u0161\u010danju dela pretoka Save v primeru najve\u010djih visokovodnih valov na obmo\u010dje leve retenzijske povr\u0161ine. S tem se vzdr\u017euje funkcija retenzij, ki so bile ob vodotoku pred izgradnjo HE Bre\u017eice in omogo\u010dajo \u010dasovni zamik napredovanja visokovodnih valov, s \u010dimer se zmanj\u0161uje koni\u010dni pretok najvi\u0161jih visokovodnih valov na dolvodnih obmo\u010djih. Tako se zmanj\u0161uje poplavna nevarnost dolvodno le\u017ee\u010dih naselij in hkrati izpolnjuje pogoj o ohranjanju vodnega re\u017eima Save na mejnem profilu s Hrva\u0161ko.\n\nRazbremenilnik sestavlja 7 prelivnih polj \u0161irine po 20 m, opremljenih s talno zaklopko vi\u0161ine 2,65 m, ki jo regulirata po dva hidravli\u010dna cilindra. Po razbremenilniku je speljana cesta na nasip ob Savi, ki je sicer stalno odprta, v primeru nastopa visoke vode pa se avtomatsko zapre za ves promet. Strokovna ekskurzija se je zaklju\u010dila z ogledom prehoda za vodne organizme HE Bre\u017eice. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/index.html<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2017 – TE \u0160o\u0161tanj in Muzej premogovni\u0161tva v Velenju<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija na TE \u0160o\u0161tanj in v Muzej premogovni\u0161tva v Velenju je bila izvedena 10. novembra 2017.\n\nTE \u0160o\u0161tanj je bila neko\u010d in je \u0161e danes, kljub razvpitosti po aferi iz \u010dasa gradnje \u0161estega bloka, eden od temeljev energetskega sistema Slovenije. TE \u0160o\u0161tanj dobavlja v omre\u017eje v zadnjih 50 letih pribli\u017eno tretjino vse v Sloveniji proizvedene elektri\u010dne energije. V TE\u0160 so aktivni trije generatorji na premog (TE\u0160 IV, TE\u0160 V in TE\u0160 VI) in dva plinska generatorja (PT 51 in PT 52), pri \u010demer se proizvodnja v bloku V po\u010dasi opu\u0161\u010da, plinska generatorja pa obratujeta le po potrebi med pomanjkanji in remonti ostalih generatorjev. TE \u0160o\u0161tanj in Premogovnik Velenje, ki je popolnoma odvisen od proizvodnje v TE\u0160, predstavljata ob Gorenju prakti\u010dno celoten gospodarski potencial \u0160ale\u0161ke doline, zato bosta ob vlogi, ki jo imata v slovenskem energetskem sistemu, zagotovo \u0161e dolgo del nacionalnega energetskega programa.\n\nOsnovni tehni\u010dni podatki TE \u0160o\u0161tanj:\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
<\/td>\nblok V<\/td>\nblok VI<\/td>\nPT 51 in PT 52<\/td>\n<\/tr>\n
nazivna mo\u010d\u00a0 (MW)<\/td>\n345<\/td>\n600<\/td>\n52<\/td>\n<\/tr>\n
mo\u010d na pragu\u00a0 (MW)<\/td>\n305<\/td>\n542,3<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
lastna raba\u00a0 (MW)<\/td>\n40<\/td>\n57,7<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
pretok pare\u00a0\u00a0 (t\/h)<\/td>\n1 050<\/td>\n1 515<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
temperatura pare\u00a0\u00a0 (o<\/sup>C)<\/td>\n540<\/td>\n600<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
vrtljaji turbine\u00a0\u00a0 (min-1<\/sup>)<\/td>\n3 000<\/td>\n3 000<\/td>\n6 600<\/td>\n<\/tr>\n
nazivni tlak (bar)<\/td>\n177,5<\/td>\n275<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
mo\u010d generatorja\u00a0 (MVA)<\/td>\n377<\/td>\n727<\/td>\n56<\/td>\n<\/tr>\n
frekvenca\u00a0 (Hz)<\/td>\n50<\/td>\n50<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
nazivna napetost\u00a0 (kV)<\/td>\n21<\/td>\n21<\/td>\n10,5<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n(vir: https:\/\/www.te-sostanj.si\/podjetje\/<\/a>)\n\nPo obisku TE \u0160o\u0161tanj smo obiskali tudi muzej premogovni\u0161tva v opu\u0161\u010denih rovih rudnika Velenje.\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2016 – HE Gojak (Hrva\u0161ka)<\/span><\/strong>\n

Strokovna ekskurzija na HE Gojak v Liki na Hrva\u0161kem je bila izvedena 11. novembra 2016.<\/p>\n

HE Gojak je visokotla\u010dna derivacijska hidroelektrarna, ki le\u017ei pribli\u017eno 5 km SV od Ogulina in za generacijo elektri\u010dne energije izkori\u0161\u010da vodo dveh kra\u0161kih ponikovalnic Zagorske Mre\u017enice in Ogulinske Dobre. Z zajezitvijo teh dveh rek sta nastali akumulacijski jezeru Sabljaci in Bukovnik, do HE vodo prevajata podzemna dovodna rova, ki se po dobrih dveh km pod zemljo zdru\u017eita. Hidroelektrarna ima vgrajene tri agregate s skupno mo\u010djo 56 MW in tla\u010dno vi\u0161ino 109 m, ki jih poganjajo Francisove turbine s preto\u010dnostjo 3 x 19 m3<\/sup>\/s. HE je bila zgrajena v 50 letih prej\u0161njega stoletja in kasneje prenovljena, najbolj temeljito po letu 2006, ko je bila postopno zamenjana prakti\u010dno vsa elektrostrojna oprema, sistem vodenja in saniran dovodni rov. Povpre\u010dna letna proizvodnja HE zna\u0161a od izvedbe sanacije dalje 213,5 GWh in obratuje s tedensko izravnavo. Z regulacijo pretoka Zagorske Mre\u017enice in Ogulinske Dobre elektrarna prispeva tudi k zmanj\u0161anju poplavne nevarnosti Ogulina, ki je bil v preteklosti pogosto poplavljen. (vir: https:\/\/www.hep.hr\/proizvodnja\/hidroelektrane-1528\/pp-he-zapad\/he-gojak\/1542)<\/p>\n\n\n\n\n
\u00a0\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2015 – HE Kr\u0161ko in gradbi\u0161\u010de HE Bre\u017eice<\/strong><\/span>\n\nStrokovna ekskurzija na HE Kr\u0161ko in gradbi\u0161\u010de HE B re\u017eice je bila izvedena 6.11.2015. Najprej smo si ogledali HE Kr\u0161ko, ki je \u010detrta hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 2013. Je preto\u010dno akumulacijskega tipa z name\u0161\u010denimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3\/s in s petimi preto\u010dnimi polji. Nazivna mo\u010d hidroelektrarne zna\u0161a 39,12 MW, njena povpre\u010dna letna proizvodnja pa 146 GWh. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/he-krsko-splosno.html)<\/a>\n\nSledil je ogled gradbi\u0161\u010da HE Bre\u017eice, ki bo peta hidroelektrarna v verigi \u0161estih HE na spodnji Savi z nazivno mo\u010djo 47,4 MW. Gre za hidroelektrarno preto\u010dno akumulacijskega tipa z name\u0161\u010denimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3\/s, s petimi preto\u010dnimi polji in predvideno povpre\u010dno letno proizvodnjo 161 GWh. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/he-brezice-splosno.html<\/a>)\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

foto: J. Oberwalder<\/p>\n\n

2014 \u2013 HE\u00a0Formin <\/span><\/strong><\/h4>\nStrokovna ekskurzija za leto 2014 je bila izvedena 7.11.2014.\u00a0Ogledali smo si HE Formin, najbolj dolvodno hidroelektrarno v dravski verigi elektrarn. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 1978. Je kanalska hidroelektrarna z 8 km dolgim dovodnim kanalom, speljanim v nasipu in 8 km dolgim vkopanim odvodnim kanalom. Hidroelektrarna ima srednjo letno proizvodnjo 548 GWh, nazivno mo\u010d na pragu elektrarne 116 MW iz dveh agregatov in in\u0161taliran pretok turbin 500 m3<\/sup>\/s. Kot akumulacijski bazen ji slu\u017ei Ptujsko jezero, ki je najve\u010dje slovensko umetno jezero. Pri dol\u017eini 7 km zna\u0161a volumen jezera 17,1 milijona m3<\/sup> in koristni volumen 4,5 milijona m3<\/sup>. Jezero je v celoti v nasipih, pretok Drave poleg strojnice HE Formin regulira jez v Markovci s \u0161estimi preto\u010dnimi polji, \u0161irine 17 m. Preto\u010dna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami\u00a0 in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m3<\/sup>\/s. Nad vtokom v dovodni kanal je name\u0161\u010dena potopna stena, ki z mostnim delom jezu prepre\u010duje vtok plavja v dovodni kanal. Na jezu Markovci je zgrajena mala hidroelektrarna Markovci. (vir: https:\/\/www.dem.si\/sl\/elektrarne-in-proizvodnja\/elektrarne\/)\n\nProgram ekskurzije je zajemal ogled HE Formin, jezu v Markovcih z vtokom v dovodni kanal in lokacije velikih po\u0161kodb, ki jih je utrpel odvodni kanal HE Formin ob poplavi Drave 5. in 6.11.2012. Ogled je bil voden od strani osebja DEM.\n\n\n\n
\"Formin_2014_1\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_2\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_3\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_4\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_5\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_6\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n

2013 \u2013 \u010cHE Koralpe<\/strong> <\/span><\/span><\/h4>\n

Strokovna ekskurzija za leto 2013 je bila izvedena 8.11.2013.\u00a0Ogledali smo si hidroenergetski sistem hidroelektrarne Golica (Koralpe). Sistem sestavljata hidroelektrarna, ki je bila sprva zgrajena kot klasi\u010dna akumulacijska HE z letno izravnavo, in \u010drpalna hidroelektrarna, ki je bila k prvotni hidroelektrarni dograjena v letu 2011. \u010crpalna hidroelektrarna poleg \u017ee dotlej obstoje\u010dih kapacitet izkori\u0161\u010da tudi vodo iz Drave iz bazena HE Dravograd, kamor je speljan tudi iztok obeh hidroelektrarn.<\/p>\n

Ogled je obsegal strojnico \u010drpalne hidroelektrarne v Labotu, zaporni\u010dno komoro na tla\u010dnem cevovodu na pobo\u010dju nad dravsko dolino, pregrado s prelivnim objektom in akumulacijski bazen na Mutski bistrici na nadmorski vi\u0161ini 1080 m ter notranjost pregrade \u2013 vto\u010dni zasun, tla\u010dni cevovod in revizijski in in\u0161pekcijski rov pregrade. Ogled je bil voden od strani dru\u017ebe Kelag, ki je lastnik elektrarne, za kar se gostiteljem in \u0161e posebej na\u0161emu vodniku, in\u017eenirju Fritzu Neuschitzerju, iskreno zahvaljujemo.<\/p>\n

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na spletnem naslovu http:\/\/konzern.kelag.at\/content\/page_pumpe-koralpe-9594.jsp<\/a>, veliko zanimivih informacij pa tudi v prospektu in \u010dlanku o nadgradnji HE Koralpe v \u010drpalno hidroelektrarno:<\/p>\n

https:\/\/www.nek.si\/<\/a>\u00a0; \u010clanek o nadgradnji HE Koralpe<\/a><\/p>\n\n\n\n\n
\"7<\/a><\/td>\n\"5<\/a><\/td>\n\"6<\/a><\/td>\n\"3<\/a><\/td>\n\"2<\/a><\/td>\n\"12<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n

2012 \u2013 \u010cHE Av\u010de<\/span><\/strong><\/h4>\n

Strokovna ekskurzija za leto 2012 je bila izvedena 9.11.2012. Tokrat smo obiskali \u010cHE Av\u010de, ki je eden zadnjih zgrajenih energetskih objektov v Sloveniji in zaenkrat v slovenskem merilu \u0161e popolnoma unikaten. Gre za kompleksen sistem, ki smo si ga kolikor je bilo mogo\u010de podrobno ogledali. Ogled je potekal preko zgornjega akumulacijskega bazena na Kanalskem vrhu, zgornje komore vodostana (za nekatere navdu\u0161ence), zaporni\u010dne komore in tla\u010dnega cevovoda ter strojnice do spodnjega vto\u010dno-izto\u010dnega objekta ob So\u010di. Ogled je bil v celoti odli\u010dno voden\u00a0s strani de\u017eurnega upravljalca elektrarne, ki je v glavnem uspeval odgovarjati na bolj ali manj zapletena vpra\u0161anja gradbenikov in strojnikov iz na\u0161e radovedne skupine. Mnogi od nas smo tako ali druga\u010de sodelovali v razli\u010dnih fazah na\u010drtovanja, raziskav in gradnje \u010drpalne hidroelektrarne, zato smo bili \u0161e toliko bolj radovedni in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo to svojo strokovno radovednost v glavnem pote\u0161ili.<\/p>\nUradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na povezavi https:\/\/www.seng.si\/hidroelektrarne\/crpalne-hidroelektrarne\/.\n\n\n\n
\"Av\u010de-zg1\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-zg\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-cevovod\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-strojnica\"<\/a>\n<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-stopnice\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-sp\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

2011 \u2013 HE Mav\u010di\u010de, HE Moste<\/span><\/strong><\/p>\n

2010 \u2013 Luka Koper, Ri\u017eanski vodovod\n<\/span><\/strong><\/p>\n

2009 \u2013 HE Bo\u0161tanj, HE Blanca<\/span><\/strong><\/p>\n

2008 \u2013 \u010cHE Av\u010de<\/span><\/strong><\/p>\n

2005 \u2013 Hidravli\u010dni laboratorij TU Gradec<\/span><\/strong><\/p>\n

2004 \u2013 HE Zlatoli\u010dje, vodovodno \u010drpali\u0161\u010de Maribor<\/span><\/strong><\/p>[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div>
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div>
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div>2025 – Sistem \u010drpalnih HE Gorski Kotar Strokovna ekskurzija dru\u0161tva SDHR je potekala 9.5.2025 na Hrva\u0161kem, v bli\u017eini Fu\u017ein pri Delnicah. Pod vodstvom mag. Daria \u0160karona s podjetja HEP smo si ogledali razvejani hidroenergetski sistem Gorski Kotar, ki zagotavlja vodo ni\u017eje le\u017ee\u010di HE Vinodol, vklju\u010duje pa nasuto pregrado in akumulacijo Lokvarka, \u010drpalno HE Fu\u017eine, akumulacijo […]<\/p>\n","protected":false},"author":4189,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"2025 - Sistem \u010drpalnih HE Gorski Kotar<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija dru\u0161tva SDHR je potekala 9.5.2025 na Hrva\u0161kem, v bli\u017eini Fu\u017ein pri Delnicah. Pod vodstvom mag. Daria \u0160karona s podjetja HEP smo si ogledali razvejani hidroenergetski sistem Gorski Kotar, ki zagotavlja vodo ni\u017eje le\u017ee\u010di HE Vinodol, vklju\u010duje pa nasuto pregrado in akumulacijo Lokvarka, \u010drpalno HE Fu\u017eine, akumulacijo Bajer, reverzibilno HE Lepenica in \u010drpali\u0161\u010de Li\u010d.\n\nVe\u010d informacij o sistemu na: https:\/\/www.hep.hr\/proizvodnja\/hidroelektrane-1528\/pp-he-zapad\/1720\/<\/a>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"Udele\u017eenci<\/a><\/td>\n\"Strojnica<\/a><\/td>\n\"\u010crpali\u0161\u010de<\/a>\n<\/a><\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2024 - Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko (NEK)<\/strong>\n\nNa strokovni ekskurziji 31.5.2024 smo obiskali Nuklearno elektrarno Kr\u0161ko (NEK). Najprej nam je Peter Jan, vodja projektnih sprememb NEK, predstavil proizvodnjo in delovanje elektroenergetskega sistema. Predavanje je zajemalo teoreti\u010dno ozadje, podatke o proizvodnji in zanimivosti o delovanju celotnega sistema. Izpostavljena je bila klju\u010dna vloga, ki jo je NEK \u017ee ve\u010dkrat odigrala pri zagotavljanju stabilnost sistema, ne samo v Sloveniji, temve\u010d tudi \u0161ir\u0161e v regiji.\n\nV drugem delu ekskurzije smo se ob strokovnem vodstvu sprehodili mimo objektov in naprav, ki so vklju\u010dene v kompleks NEK, nazadnje pa smo si ogledali \u0161e osrednji proizvodnji, tj. turbinski del. Ena od posebnosti ekskurzije je bila izredno visoka stopnja varnostnih ukrepov, ki med drugim vklju\u010duje prepoved fotografiranja, zato lahko tu od fotografij objavimo samo 'gasilsko', posneto na parkiri\u0161\u010du pred NEK.\n\nVe\u010d informacij:\n\n- osnovne informacije o NEK: https:\/\/www.nek.si\/<\/a>\n\n- bro\u0161ura: https:\/\/www.nek.si\/publikacije<\/a>\n\n\"\"<\/a>\n\n2023 - Svet Energije in Fakulteta za energetiko<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija v Svet energije in Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije je bila izvedena 17. marca 2023. Predstavniki GEN energije so za nas pripravili predavanje o trenutni elektroenergetski situaciji v Sloveniji in o napovedih za prihodnost ter mo\u017enih re\u0161itvah za prepre\u010ditev pomanjkanja elektri\u010dne energije po prenehanju delovanja NEK in TE\u0160. Predstavljen nam je bil projekt drugega reaktorja jedrske elektrarne Kr\u0161ko. Sledil je obisk Centra vodenja v GEN energiji s strokovno obrazlo\u017eitvijo na\u010dina delovanja Centra (https:\/\/www.gen-energija.si\/<\/a>). Obiskali smo tudi njihov interaktivni multimedijski center Svet energije, ki ga je v letu 2011 ustanovila dru\u017eba GEN energija d.o.o. in obiskovalcem omogo\u010da poglobljeno potovanje v svet energije in energetike (https:\/\/www.svet-energije.si\/<\/a>).\n\nV nadaljevanju smo obiskali \u0161e Fakulteto za energetiko UM. Ogledali smo si njihove laboratorije: Laboratorij za energetski management in in\u017eeniring, Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije, Laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije, Laboratorij za jedrsko energetiko in Laboratorij za virtualni in\u017eeniring (https:\/\/www.fe.um.si\/<\/a>).\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2019 \u2013 mHE Soteska in mHE Savica<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija na HE Soteska in HE Savica je bila izvedena 15. novembra 2019. Tokrat smo obiskali dve mali hidroelektrarni Gorenjskih elektrarn Kranj. Najprej smo si ogledali mHE Soteska, ki je bila zgrajena leta1979 in obnovljena leta 1998. Njena nazivna mo\u010d zna\u0161a 1400 kW. Sledil je ogled male hidroelektrarne Savica. Hidroelektrarna Savica je bila zgrajena daljnega leta 1916 kot voja\u0161ka hidroelektrarna v Ukancu. V prvi svetovni vojni je z elektriko oskrbovala obrat Bohinj Kranjskih de\u017eelnih elektrarn. Med leti 1946 - 1949 je bila zgrajena nova hidroelektrarna. To je bila prva hidroelektrarna zgrajena po drugi svetovni vojni, v kateri sta bila uporabljena doma\u010da tehnologija in znanje; posledi\u010dno so bili izdelani prvi izdelki Peltonovih turbin v tovarni Litostroj, generatorjev tovarne Rade Kon\u010dar in prvih doma\u010dih za\u0161\u010ditnih relejev Iskre. Hidroelektrarna Savica je danes ena od 15 malih hidroelektrarn, v katerih Gorenjske elektrarne, h\u010derinska dru\u017eba Elektra Gorenjska, proizvaja zeleno elektri\u010dno energijo na Gorenjskem. Elektrarna predstavlja 44,4 -odstotni dele\u017e \u00a0 proizvodnje elektri\u010dne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 - odstotni dele\u017e letnih potreb po elektri\u010dni energiji v gorenjski regiji. V stoletni dobi obratovanja je proizvedla \u017ee 1 milijardo in 100 milijonov kWh ekolo\u0161ko \u010diste elektri\u010dne energije. (vir: https:\/\/www.elektro-gorenjska.si\/<\/a> in https:\/\/www.mojaobcina.si\/bohinj\/novice\/<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n2018 - TE Brestanica in visokovodni razbremenilnik HE Bre\u017eice<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija v TE Brestanica in na visokovodni razbremenilnik HE Bre\u017eice je bila izvedena 26. oktobra 2018. TE Brestanica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno sprva kot klasi\u010dna elektrarna na premog. Konec 60. let je bila dograjena plinska turbina, ki je bila vklju\u010dena v sistem kot energetska rezerva za zagotavljanje stabilnosti in varnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. V tej vlogi se je v kasnej\u0161ih letih posodabljala z dograditvijo novih plinskih blokov. V letih 2016-2018 je bil zgrajen plinski blok PB6, mo\u010di 53 MW. Kot zadnji pa je bil v elektroenergetski sistem vklju\u010den blok PB7, mo\u010di 56 MW. (vir: https:\/\/www.teb.si\/si\/o-druzbi\/<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nV nadaljevanju je bil izveden ogled visokovodnega razbremenilnika akumulacije HE Bre\u017eice. Razbremenilnik je lociran na levem bregu akumulacijskega jezera n Savi in je namenjen kontroliranemu spu\u0161\u010danju dela pretoka Save v primeru najve\u010djih visokovodnih valov na obmo\u010dje leve retenzijske povr\u0161ine. S tem se vzdr\u017euje funkcija retenzij, ki so bile ob vodotoku pred izgradnjo HE Bre\u017eice in omogo\u010dajo \u010dasovni zamik napredovanja visokovodnih valov, s \u010dimer se zmanj\u0161uje koni\u010dni pretok najvi\u0161jih visokovodnih valov na dolvodnih obmo\u010djih. Tako se zmanj\u0161uje poplavna nevarnost dolvodno le\u017ee\u010dih naselij in hkrati izpolnjuje pogoj o ohranjanju vodnega re\u017eima Save na mejnem profilu s Hrva\u0161ko.\n\nRazbremenilnik sestavlja 7 prelivnih polj \u0161irine po 20 m, opremljenih s talno zaklopko vi\u0161ine 2,65 m, ki jo regulirata po dva hidravli\u010dna cilindra. Po razbremenilniku je speljana cesta na nasip ob Savi, ki je sicer stalno odprta, v primeru nastopa visoke vode pa se avtomatsko zapre za ves promet. Strokovna ekskurzija se je zaklju\u010dila z ogledom prehoda za vodne organizme HE Bre\u017eice. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/index.html<\/a>)\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2017 - TE \u0160o\u0161tanj in Muzej premogovni\u0161tva v Velenju<\/strong>\n\nStrokovna ekskurzija na TE \u0160o\u0161tanj in v Muzej premogovni\u0161tva v Velenju je bila izvedena 10. novembra 2017.\n\nTE \u0160o\u0161tanj je bila neko\u010d in je \u0161e danes, kljub razvpitosti po aferi iz \u010dasa gradnje \u0161estega bloka, eden od temeljev energetskega sistema Slovenije. TE \u0160o\u0161tanj dobavlja v omre\u017eje v zadnjih 50 letih pribli\u017eno tretjino vse v Sloveniji proizvedene elektri\u010dne energije. V TE\u0160 so aktivni trije generatorji na premog (TE\u0160 IV, TE\u0160 V in TE\u0160 VI) in dva plinska generatorja (PT 51 in PT 52), pri \u010demer se proizvodnja v bloku V po\u010dasi opu\u0161\u010da, plinska generatorja pa obratujeta le po potrebi med pomanjkanji in remonti ostalih generatorjev. TE \u0160o\u0161tanj in Premogovnik Velenje, ki je popolnoma odvisen od proizvodnje v TE\u0160, predstavljata ob Gorenju prakti\u010dno celoten gospodarski potencial \u0160ale\u0161ke doline, zato bosta ob vlogi, ki jo imata v slovenskem energetskem sistemu, zagotovo \u0161e dolgo del nacionalnega energetskega programa.\n\nOsnovni tehni\u010dni podatki TE \u0160o\u0161tanj:\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
<\/td>\nblok V<\/td>\nblok VI<\/td>\nPT 51 in PT 52<\/td>\n<\/tr>\n
nazivna mo\u010d\u00a0 (MW)<\/td>\n345<\/td>\n600<\/td>\n52<\/td>\n<\/tr>\n
mo\u010d na pragu\u00a0 (MW)<\/td>\n305<\/td>\n542,3<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
lastna raba\u00a0 (MW)<\/td>\n40<\/td>\n57,7<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
pretok pare\u00a0\u00a0 (t\/h)<\/td>\n1 050<\/td>\n1 515<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
temperatura pare\u00a0\u00a0 (o<\/sup>C)<\/td>\n540<\/td>\n600<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
vrtljaji turbine\u00a0\u00a0 (min-1<\/sup>)<\/td>\n3 000<\/td>\n3 000<\/td>\n6 600<\/td>\n<\/tr>\n
nazivni tlak (bar)<\/td>\n177,5<\/td>\n275<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
mo\u010d generatorja\u00a0 (MVA)<\/td>\n377<\/td>\n727<\/td>\n56<\/td>\n<\/tr>\n
frekvenca\u00a0 (Hz)<\/td>\n50<\/td>\n50<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
nazivna napetost\u00a0 (kV)<\/td>\n21<\/td>\n21<\/td>\n10,5<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n(vir: https:\/\/www.te-sostanj.si\/podjetje\/<\/a>)\n\nPo obisku TE \u0160o\u0161tanj smo obiskali tudi muzej premogovni\u0161tva v opu\u0161\u010denih rovih rudnika Velenje.\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n\"\"<\/a><\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2016 - HE Gojak (Hrva\u0161ka)<\/span><\/strong>\n

Strokovna ekskurzija na HE Gojak v Liki na Hrva\u0161kem je bila izvedena 11. novembra 2016.<\/p>\n

HE Gojak je visokotla\u010dna derivacijska hidroelektrarna, ki le\u017ei pribli\u017eno 5 km SV od Ogulina in za generacijo elektri\u010dne energije izkori\u0161\u010da vodo dveh kra\u0161kih ponikovalnic Zagorske Mre\u017enice in Ogulinske Dobre. Z zajezitvijo teh dveh rek sta nastali akumulacijski jezeru Sabljaci in Bukovnik, do HE vodo prevajata podzemna dovodna rova, ki se po dobrih dveh km pod zemljo zdru\u017eita. Hidroelektrarna ima vgrajene tri agregate s skupno mo\u010djo 56 MW in tla\u010dno vi\u0161ino 109 m, ki jih poganjajo Francisove turbine s preto\u010dnostjo 3 x 19 m3<\/sup>\/s. HE je bila zgrajena v 50 letih prej\u0161njega stoletja in kasneje prenovljena, najbolj temeljito po letu 2006, ko je bila postopno zamenjana prakti\u010dno vsa elektrostrojna oprema, sistem vodenja in saniran dovodni rov. Povpre\u010dna letna proizvodnja HE zna\u0161a od izvedbe sanacije dalje 213,5 GWh in obratuje s tedensko izravnavo. Z regulacijo pretoka Zagorske Mre\u017enice in Ogulinske Dobre elektrarna prispeva tudi k zmanj\u0161anju poplavne nevarnosti Ogulina, ki je bil v preteklosti pogosto poplavljen. (vir: https:\/\/www.hep.hr\/proizvodnja\/hidroelektrane-1528\/pp-he-zapad\/he-gojak\/1542)<\/p>\n\n\n\n\n
\u00a0\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n\"\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n2015 - HE Kr\u0161ko in gradbi\u0161\u010de HE Bre\u017eice<\/strong><\/span>\n\nStrokovna ekskurzija na HE Kr\u0161ko in gradbi\u0161\u010de HE B re\u017eice je bila izvedena 6.11.2015. Najprej smo si ogledali HE Kr\u0161ko, ki je \u010detrta hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 2013. Je preto\u010dno akumulacijskega tipa z name\u0161\u010denimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3\/s in s petimi preto\u010dnimi polji. Nazivna mo\u010d hidroelektrarne zna\u0161a 39,12 MW, njena povpre\u010dna letna proizvodnja pa 146 GWh. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/he-krsko-splosno.html)<\/a>\n\nSledil je ogled gradbi\u0161\u010da HE Bre\u017eice, ki bo peta hidroelektrarna v verigi \u0161estih HE na spodnji Savi z nazivno mo\u010djo 47,4 MW. Gre za hidroelektrarno preto\u010dno akumulacijskega tipa z name\u0161\u010denimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3\/s, s petimi preto\u010dnimi polji in predvideno povpre\u010dno letno proizvodnjo 161 GWh. (vir: https:\/\/www.he-ss.si\/he-brezice-splosno.html<\/a>)\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n\"Bre\u017eice<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

foto: J. Oberwalder<\/p>\n\n

2014 \u2013 HE\u00a0Formin <\/span><\/strong><\/h4>\nStrokovna ekskurzija za leto 2014 je bila izvedena 7.11.2014.\u00a0Ogledali smo si HE Formin, najbolj dolvodno hidroelektrarno v dravski verigi elektrarn. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 1978. Je kanalska hidroelektrarna z 8 km dolgim dovodnim kanalom, speljanim v nasipu in 8 km dolgim vkopanim odvodnim kanalom. Hidroelektrarna ima srednjo letno proizvodnjo 548 GWh, nazivno mo\u010d na pragu elektrarne 116 MW iz dveh agregatov in in\u0161taliran pretok turbin 500 m3<\/sup>\/s. Kot akumulacijski bazen ji slu\u017ei Ptujsko jezero, ki je najve\u010dje slovensko umetno jezero. Pri dol\u017eini 7 km zna\u0161a volumen jezera 17,1 milijona m3<\/sup> in koristni volumen 4,5 milijona m3<\/sup>. Jezero je v celoti v nasipih, pretok Drave poleg strojnice HE Formin regulira jez v Markovci s \u0161estimi preto\u010dnimi polji, \u0161irine 17 m. Preto\u010dna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami\u00a0 in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m3<\/sup>\/s. Nad vtokom v dovodni kanal je name\u0161\u010dena potopna stena, ki z mostnim delom jezu prepre\u010duje vtok plavja v dovodni kanal. Na jezu Markovci je zgrajena mala hidroelektrarna Markovci. (vir: https:\/\/www.dem.si\/sl\/elektrarne-in-proizvodnja\/elektrarne\/)\n\nProgram ekskurzije je zajemal ogled HE Formin, jezu v Markovcih z vtokom v dovodni kanal in lokacije velikih po\u0161kodb, ki jih je utrpel odvodni kanal HE Formin ob poplavi Drave 5. in 6.11.2012. Ogled je bil voden od strani osebja DEM.\n\n\n\n
\"Formin_2014_1\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_2\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_3\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_4\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_5\"<\/a><\/td>\n\"Formin_2014_6\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n

2013 \u2013 \u010cHE Koralpe<\/strong> <\/span><\/span><\/h4>\n

Strokovna ekskurzija za leto 2013 je bila izvedena 8.11.2013.\u00a0Ogledali smo si hidroenergetski sistem hidroelektrarne Golica (Koralpe). Sistem sestavljata hidroelektrarna, ki je bila sprva zgrajena kot klasi\u010dna akumulacijska HE z letno izravnavo, in \u010drpalna hidroelektrarna, ki je bila k prvotni hidroelektrarni dograjena v letu 2011. \u010crpalna hidroelektrarna poleg \u017ee dotlej obstoje\u010dih kapacitet izkori\u0161\u010da tudi vodo iz Drave iz bazena HE Dravograd, kamor je speljan tudi iztok obeh hidroelektrarn.<\/p>\n

Ogled je obsegal strojnico \u010drpalne hidroelektrarne v Labotu, zaporni\u010dno komoro na tla\u010dnem cevovodu na pobo\u010dju nad dravsko dolino, pregrado s prelivnim objektom in akumulacijski bazen na Mutski bistrici na nadmorski vi\u0161ini 1080 m ter notranjost pregrade \u2013 vto\u010dni zasun, tla\u010dni cevovod in revizijski in in\u0161pekcijski rov pregrade. Ogled je bil voden od strani dru\u017ebe Kelag, ki je lastnik elektrarne, za kar se gostiteljem in \u0161e posebej na\u0161emu vodniku, in\u017eenirju Fritzu Neuschitzerju, iskreno zahvaljujemo.<\/p>\n

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na spletnem naslovu http:\/\/konzern.kelag.at\/content\/page_pumpe-koralpe-9594.jsp<\/a>, veliko zanimivih informacij pa tudi v prospektu in \u010dlanku o nadgradnji HE Koralpe v \u010drpalno hidroelektrarno:<\/p>\n

https:\/\/www.nek.si\/<\/a>\u00a0; \u010clanek o nadgradnji HE Koralpe<\/a><\/p>\n\n\n\n\n
\"7<\/a><\/td>\n\"5<\/a><\/td>\n\"6<\/a><\/td>\n\"3<\/a><\/td>\n\"2<\/a><\/td>\n\"12<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/h4>\n

2012 \u2013 \u010cHE Av\u010de<\/span><\/strong><\/h4>\n

Strokovna ekskurzija za leto 2012 je bila izvedena 9.11.2012. Tokrat smo obiskali \u010cHE Av\u010de, ki je eden zadnjih zgrajenih energetskih objektov v Sloveniji in zaenkrat v slovenskem merilu \u0161e popolnoma unikaten. Gre za kompleksen sistem, ki smo si ga kolikor je bilo mogo\u010de podrobno ogledali. Ogled je potekal preko zgornjega akumulacijskega bazena na Kanalskem vrhu, zgornje komore vodostana (za nekatere navdu\u0161ence), zaporni\u010dne komore in tla\u010dnega cevovoda ter strojnice do spodnjega vto\u010dno-izto\u010dnega objekta ob So\u010di. Ogled je bil v celoti odli\u010dno voden\u00a0s strani de\u017eurnega upravljalca elektrarne, ki je v glavnem uspeval odgovarjati na bolj ali manj zapletena vpra\u0161anja gradbenikov in strojnikov iz na\u0161e radovedne skupine. Mnogi od nas smo tako ali druga\u010de sodelovali v razli\u010dnih fazah na\u010drtovanja, raziskav in gradnje \u010drpalne hidroelektrarne, zato smo bili \u0161e toliko bolj radovedni in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo to svojo strokovno radovednost v glavnem pote\u0161ili.<\/p>\nUradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na povezavi https:\/\/www.seng.si\/hidroelektrarne\/crpalne-hidroelektrarne\/.\n\n\n\n
\"Av\u010de-zg1\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-zg\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-cevovod\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-strojnica\"<\/a>\n<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-stopnice\"<\/a><\/td>\n\"Av\u010de-sp\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

2011 \u2013 HE Mav\u010di\u010de, HE Moste<\/span><\/strong><\/p>\n

2010 \u2013 Luka Koper, Ri\u017eanski vodovod\n<\/span><\/strong><\/p>\n

2009 \u2013 HE Bo\u0161tanj, HE Blanca<\/span><\/strong><\/p>\n

2008 \u2013 \u010cHE Av\u010de<\/span><\/strong><\/p>\n

2005 \u2013 Hidravli\u010dni laboratorij TU Gradec<\/span><\/strong><\/p>\n

2004 \u2013 HE Zlatoli\u010dje, vodovodno \u010drpali\u0161\u010de Maribor<\/span><\/strong><\/p>","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-465","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-sdhr-ekskurzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4189"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=465"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2760,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions\/2760"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}